Zavorni sistem ESP, ABS, ASR

Zavorni sistem ESP, ABS, ASR

Z vse boljšim razvojem tehnologije v avtomobilski industriji se povečuje tudi težnja po razvoju varnostnih sistemov, ki omogočajo čim večjo varnost oseb v vozilu in posledično vseh udeležencev v prometu. Večina voznikov je informirana zgolj o sistemu ABS, ki je postal že nekaj samoumevnega za vsakega voznika, a za še varnejše upravljanje vozila so bili razviti številni drugi pomembni elektronski krmilni sistemi, ki dopolnjujejo osnovne aktivne varnostne naprave v vozilih. Ti na srečo rešujejo življenja tudi takrat, ko človek svoje vloge v prometu ne opravi ustrezno oz. ko situacija na cesti zaradi drugih razlogov uide izpod nadzora.

Za razumevanje različnih zavornih sistemov je najprej dobro vedeti, kako deluje zavorna naprava.

Zavorni sistem skrbi za aktivno varnost vozila. Njegova glavna naloga je, da zmanjša hitrost vozila oz. ga ustavi, ko je to potrebno, kar preprečuje, da bi se zaustavljeno vozilo, ne glede na njegovo obremenjenost ali nagib ceste, premaknilo samo od sebe. Zavorna naprava vozila je sestavljena iz večih elementov: naprave za energetsko napajanje, naprave za upravljanje, naprave za prenos, delovne zavore, parkirne zavore, krmiljenja zavorne sile (npr. ABS, ESP, BAS) ter kolesnih zavor na sprednji in zadnji osi. Obstaja več načinov prenosa zavorne sile do koles – mehanski, pnevmatski, električni in hidravlični. Slednji je tudi najpogostejši in temelji na tlaku tekočine v zavornem vodu. Pri tem načinu se zaviranje prične z voznikovim pritiskom na zavorno stopalko, ki premakne bat v gavnem valju in tako ustvari tlak v zavornem sistemu, ki se prenese po zavorni tekočini skozi cevovode do kolesnih valjev, pri čemer se razmaknejo njihovi bati in zavorne obloge pritisnejo na torno površino.

Zavorni sistemi

Delujoče sile na vozilo vplivajo na njegovo premikanje in spremembo gibanja. Odvisne so od podlage cestišča, stanja in tipa pnevmatik ter vremenskih razmer. Velik problem predstavlja dejstvo, da med vožnjo vedno prihaja do določenega odstotka zdrsa koles po vozni površini. Ohranitvi in izkoriščenju največjega možnega koeficenta trenja v danih pogojih vožnje ter preprečevanju zdrsa služijo sistemi za uravnavanje zdrsa in elektronski varnostni sistemi. Med njimi so najpogostejši sistem proti blokiranju koles – ABS, elektronski stabilnostni sistem – ESP, regulacija proti zdrsu – ASR, ter pomoč pri zaviranju – BAS. Ti aktivni varnostni sistemi vplivajo na dinamiko vožnje preko hidravličnega zavornega sistema, nekateri pa vplivajo tudi na krmilno elektroniko motorja, pri čemer večina temelji na sistemu ABS in ga dopolnjuje v namen še večje varnosti v prometu.

Sistem ABS – preprečevanje blokiranja koles

Sistem ABS – preprečevanje blokiranja koles

Njegova glavna funkcija je preprečevanje izgube kontrole vozila zaradi spodrsavanja. Ob zaviranju z največjo močjo je koeficient trenja med vozno površino in pnevmatiko največji, zato je takrat zavorna pot najkrajša. Ko se koeficient trenja zmanjša zaradi blokade katerega od koles, pride do zdrsa in izgube nadzora nad vozilom ali pa do podaljšanja zavorne poti. Sistem ABS omogoča krmiljenje vrtečih se koles in prenašanje stranskih vodilnih sil ob najmočnejšem zaviranju, kar je njegova glavna funkcija. Na ta način se zavorna pot skrajša. Od leta 2004 so s tem sistemom obvezno opremljeni vsi avtomobili, ki so bili izdelani v Evropski uniji.

Napravo sistema ABS sestavljajo senzorji vrtilne hitrosti, elektronska krmilna enota in hidravlični agregat z ventili. Na kolesnih zavorah so nameščeni obroči, s katerih senzorji zaznavajo in merijo vrtilno hitrost koles. Senzorji te informacije posredujejo elektronski krmilni enoti. Ta izračuna stopnjo spodrsavanja kolesa, ki še omogoča ustrezno zaviranje, in morebitno blokado. Če ugotovi blokiranje katerega izmed koles, aktivira hidravlični agregat z ventili s ciljem omejitve naraščanja tlaka v posameznem kolesnem valju. Ko je tlak dovolj znižan, se poviša vrtilna hitrost koles. Tako elektronska krmilna enota s pomočjo regulacijskih ventilov ponovno zviša tlak v sistemu. Blokiranje kolesa pomeni, da je zdrs dosegel 100 % vrednost. Sistem ABS začne delovati, ko je zdrs v območju 8–35 %, zato ker v tem območju lahko dosežemo največjo zaviralno moč. Pri vožnji na suhih površinah je zavorna pot vozila z vgrajenim sistemom ABS krajša, na mokrih voziščih pa prihaja do obratnega pojava – zavorna pot se podaljša. Na srečo pa je vozilo še vedno pod voznikovim nadzorom, saj ne prihaja do blokade koles.

AUTODOC nasvet: Če se prižge kontrolna lučka za sistem ABS na vaši armaturni plošči, to kaže na morebitno okvaro sistema proti blokiranju koles. Nedelujoč sistem ABS je velika grožnja varnosti v prometu, zato v primeru prižiga te lučke takoj ukrepajte in obiščite servisno delavnico.

Sistem ESP – elektronski stabilnostni sistem

Sistem ESP – elektronski stabilnostni sistem

Ta sistem upravlja vozno dinamiko vozila in preprečuje njegovo zanašanje. V praksi se aktivira v kritičnih situacijah med vožnjo, ko je potrebna nenadna sprememba smeri vožnje, da se izognemo nevarnosti (npr. divjad ali kakršna koli druga ovira na cesti). Za njegovo poimenovanje se uporablja tudi angleška kratica ESC (Electronic Stability Control). V osnovi povezuje dva sistema – sistem proti blokiraju koles (ABS) in sistem proti zdrsu koles (ASR). Od leta 2011 sodi v obvezno opremo vsakega vozila.

Reagira v delčku sekunde in z usmerjenim zaviranjem posameznega kolesa preprečuje podkrmiljenje (zanašanje sprednjega dela navzven) in prekrmiljenje (zanašanje zadnjega dela navzven) vozila ter tako skrbi za stabilizacijo vozila. Temelji na sistemu ABS in ima enake sestavne dele, vključno z nekaj dodatnimi elektronskimi krmilnimi sistemi podvozja. Deluje tako, da senzorji na kolesih informacije o vrtilnih frekvencah koles posredujejo elektronski krmilni enoti. Ta primerja vrednosti in ustreznost smeri, v katero se vozilo premika. V primeru, da vrednosti odstopajo od programiranih, pri čimer sistem ESP zazna, da se vozilo premika po odstopajoči poti, krmilna enota aktivira hidravlično enoto, ki v namen stabilizacije vozila kolo upočasni oz. ustavi. Pri tem je zaviranje popolnoma neodvisno od voznika.

Sistem ASR – uravnavanje pogonskega spodrsavanja

Do zdrsa pogonskih koles prihaja pri naglem speljevanju in pospeševanju. Ta pojav preprečuje sistem ASR (Anti-Slip Regulation, uporablja se tudi kratica TCS – Track Control System), ki regulira pogonsko silo in tako preprečuje nepotrebno vrtenje koles. Gre za dopolnitev sistema ABS (skupni krmilnik in senzorji). Sistem ASR vpliva na delovanje motorja oz. zavorne naprave. Sestavljen je iz elektronske stopalke s krmilnikom, krmilne in hidravlične enote ter dajalnika vrednosti stopalke. Delovanje sistema je podobno kot pri sistemu ABS – krmilnik prejema informacije o vrtilnih frekvencah s senzorjev koles in jih pri tem obdeluje. V primeru odstopajočih vrednosti ugotovi zdrs koles in tako vklopi regulacijo proti zdrsu.

Součinkovito delovanje sistemov ASR in ABS ima številne prednosti, in sicer omogoča izboljšanje vlečne moči pri speljevanju in pospeševanju (predvsem na spolzkem cestišču), krajšo zavorno pot, manjša obremenitev koles zaradi enakomerne obrabe, večjo varnost med vožnjo ter boljšo prilagoditev navora motorja. O zdrsu koles in aktivaciji sistema ASR je voznik tudi opozorjen s prižigom opozorilne lučke na armaturni plošči, kar še dodatno pripomore k varnosti.

Sistem BAS – pomoč pri zaviranju

Ta sistem pomaga predvsem pri zaviranju v sili, ko voznik zavira prepozno. Raziskave kažejo, da veliko voznikov ne ve, kako pravilno zavirati v sili. Novejši sistemi BAS s pomočjo radarjev in senzorjev zavirajo že samodejno tudi v primeru, ko voznik ne reagira. Pomoč pri zaviranju pripomore k zmanjšanju kinetične energije pri trku oz. ga celo prepreči in zmanjša pot ustavljanja. Vpliva direktno na zavorno napravo. Sestavljen je iz preklopnega magneta, senzorja poti stopalke, sprostitvenega stikala in elektronske krmilne naprave. Sistem za zaviranje v sili se vključi, ko voznik stopi na zavorni pedal. Senzor poti z merjenjem položaja in hitrosti premikanja stopalke informacije posreduje elektronski krmilni napravi. Sunkoviti premiki stopalke spremenijo upornost v senzorju, aktivira se preklopni magnet in zviša se sila, ki omogoča polno zaviranje.

Sistem BAS je v vozilu vedno vgrajen skupaj s sistemom ABS – v nasprotnem primeru bi polno zaviranje povzročilo blokiranje koles, ravno sistem ABS pa to preprečuje. Od leta 2015 je del obvezne opreme vseh novih osebnih vozil.

AUTODOC nasvet: K varni vožnji lahko največ pripomore voznik sam oz. tako, da se dobro informira, kako je potrebno ravnati v kritičnih situacijah. Pri zaviranju je tako npr. pomembno, da stopalko za zavoro pohodite pravočasno, brez obotavljanja, ter s polno močjo. V kolikor tega ne storite, lahko pride do naleta, podaljša pa se tudi zavorna pot.

Vozniki se vsakodnevno srečujejo z nepredvidljivimi situacijami na cesti, ki ogrožajo varnost v prometu. Napredna tehnologija z aktivnimi zavornimi sistemi preprečuje morebitne hude posledice le-teh. Zavedati pa se je potrebno, da noben sistem ne omogoča popolne varnosti ter da skoraj vedno odgovornost za ustrezno reagiranje vozila nosi tudi voznik sam. Bistvenega pomena je razumna, zanesljiva in varna vožnja ter hitro reagiranje v nepredvidljivih razmerah na cesti. Ne pozabite, da so v prometu pri preprečevanju nesreč pogosto odločilne že sekunde.

    Vaš profil je vaš osebni pomočnik

    Lahko sledi stroškom avta, ohrani vpise avta in urnik menjave ter shrani priljubljene materiale, opombe in dokumente.