Hladilna tekočina v avtomobilu: funkcije, razlike in nasveti

Hladilna tekočina v avtomobilu: funkcije, razlike in nasveti

Motorji sodobnih avtomobilov so tehnološko vse bolj izpopolnjeni in zmogljivi, zato je še kako pomembno, da so učinkovito hlajeni. Pri tem igra nepogrešljivo vlogo hladilna tekočina za motor, ki preprečuje, da bi vaš avto zaradi pregretosti obstal na cesti oz., rečeno po domače, „zakuhal“. Kljub njeni pomembnosti pa se nemalokrat zgodi, da vozniki na njo pozabljajo oz. ji pozornost posvetijo, ko je že prepozno. Razkrili vam bomo njene najpomembnejše funkcije, različne vrste, ki so na voljo na trgu, in uporabne nasvete za njeno menjavo.

Za pravilno izbiro hladilne tekočine je najprej dobro razumeti, katere so njene glavne funkcije

Hladilna tekočina za motor

Hladilna tekočina za avto oz. antifriz, ki se nahaja v hladilniku motorja, je nepogrešljiv del hladilnega sistema pri motorjih z notranjim izgorevanjem. Kot pove že njeno ime, je njena glavna funkcija, da hladi motor vozila in tako vzdržuje njegovo ustrezno delovno temperaturo in hkrati preprečuje njegovo pregrevanje ter zamrznitev. Je sredstvo za prenos toplote – odvečno toploto prevzame. Poleg tega skrbi tudi za mazanje vseh bistvenih delov hladilnega sistema (vodne črpalke, termostata itd.), ki pridejo v stik z vodo, in tako podaljšuje njihovo življenjsko dobo, saj preprečuje korozijo. Hladilna tekočina vsebuje aditive oz. kemično substanco, imenovano etilen glikol ali propilen glikol, ki vplivata na vrelišče oz. zmrzišče tekočine. Za primer: Voda, zmešana s hladilno tekočino, se v hladilniku motorja ne bo strdila pri 0 °C, ampak bo zamrznila pri veliko nižjih temperaturah (pri manj kot –37 °C). Kakovostna hladilna tekočine tudi preprečuje nastajanje korozije na stenah hladilnega sistema in kovinskih delih motorja, saj ima protikorozivne lastnosti. Prav zaradi korozije se najpogosteje zgodi, da hladilna tekočina izginja oz. pušča.

Antifriz sestava

Sredstvo proti zmrzovanju je mogoče kupiti v obliki koncentrata ali pa v obliki že pripravljene mešanice. Meša se ga z destilirano oz. deionizirano vodo v razmerju 50 : 50, saj sama voda povzroča rjo in veliko prej zmrzne in zavre, kot pa če je zmešana z antifrizom. Voda iz pipe ali vodnjaka ni priporočljiva zaradi vsebnosti mineralov v vodi. Mešanje koncentrata s preveč vode lahko povzroči nezadostno odpornost tekočine proti mrazu. Tovarniško je antifriz koncentrat največkrat pripravljen za uporabo do 40 °C pod lediščem – to je širok temperaturni razpon, pri katerem zmes ostane v tekočem stanju tudi pri ekstremno nizkih temperaturah (led namreč lahko popoka ali deformira ohišje delov, kar bi povzročilo veliko škodo).

Če koncentrata ne boste redčili z vodo, njegova zaščita pred zmrzovanjem z leti ne bo upadla, a vseeno pa se bodo slabšale njegove protikorozijske lastnosti, saj aditivi z leti izgubljajo svoje sposobnosti. Občutljivi so tudi na presežno delovno temperaturo in na stik z zrakom. Vse to vpliva na slabšo zaščito pred rjavenjem. To lahko povzroči odpoved vodne črpalke, puščanje hladilnika in druge okvare. Pri novodobnih avtomobilih je menjavo, v kolikor uporabljate kakovostno hladilno tekočino, potrebno izvesti na približno 250 km oz. na vsake pet let.

Na trgu je na voljo več različnih vrst hladilne tekočine, le-te so se spreminjale tudi skozi čas

Antifriz hladilna tekočina

Na spreminjanje antifriz sestave so vplivale predvsem spremembe materialov, iz katerih so bili izdelani motorji avtomobilov. Tako hladilna tekočina, ki je primerna za eno generacijo vozil, morda ni primerna za drugo, saj aditivi v njej zadostno ne ščitijo motorja ali pa mu lahko celo škodujejo. Za starejše generacije vozil so bili značilni hladilni sistemi z bakrenimi ali medeninastimi hladilniki. Novejše hladilne tekočine so izdelane s tehnologijo organskih kislin. Te omogočajo boljše hladilne in protikorozijske lastnosti ter imajo daljšo življenjsko dobo. Najsodobnejši antifriz G13 je tako npr. primeren za hladilne sisteme iz aluminija, ne pa za bakrene in medeninaste.

Skozi čas se niso spreminjale le oznake, ampak tudi barve hladilnih tekočin (barvo tekočini dajejo dodana barvila, in ne aditivi).

 Danes na trgu poznamo pet tipov: 
  • i Hladilna tekočina G11: Za avtomobile, izdelane pred l. 1996, narejena na osnovi etilen glikola in izdelana s tehnologijo anorganskih aditivov (IAT). Ta tip tekočine je potrebno zamenjati približno vsake 2–3 leta oz. na približno 90.000 km. Je modre ter zelene barve. Ni primerna za motorje in hladilnike iz aluminija, saj ne nudi zadostne zaščite pri visokih temperaturah.
  • i Hladilna tekočina G12: Za avtomobile, izdelane med leti 1996–2003. Temelji na karboksiliranih spojinah in koncentriranem etilen glikolu. Izdelana je s tehnologijo organskih aditivov (OAT). Njena povprečna življenjska doba je 4–5 let oz. 120–180.000 prevoženih kilometrov. Je rdeče in oranžne barve. Uporablja se za visokohitrostne motorje z delovno temperaturo 90–110 °C. Zaradi ustrezno izbranih aditivov protikorozijske lastnosti delujejo selektivno, kar pomeni, da se film ustvari le na mestih, poškodovanih z rjo.
  • i Hladilna tekočina G12+: Za avtomobile, izdelane med leti 2000–2008. Po lastnostih se ne razlikuje kaj dosti od predhodnika G12. Ima življenjsko dobo 6 let oz. 120–180.000 prevoženih kilometrov. Je rozaste barve.
  • i Hladilna tekočina G12++: Na trgu od leta 2005. Gre za izboljšano različico karboksiliranih hladilnih tekočin. Je lobridna in se razlikuje po prisotnosti silikatnih dodatkov, zaradi katerih protikorozijske lastnosti delujejo točkovno in preprečujejo nastanek rje. Je rozaste in vijoličaste barve. Njena življenjska doba je 4–6 let oz. 150–250.000 prevoženih kilometrov.
  • i Hladilna tekočina G13: Na osnovi propilen glikola. Izdelana z lobridno tehnologijo. Potrebna je menjava na 4–6 let. Je manj škodljiva za okolje od ostalih (izdelana z uporabo glicerina) in ima odlične protikorozijske lastnosti. Je različnih barv (modra, oranžna, rumena, lila). Ta tekočina je primerna za dolgoročno uporabo v vseh modernih hladilnikih motorja.

Kako so se pri testiranju obnesle hladilne tekočine različnih znamk tipa G12 (primerne za večino avtomobilov) si lahko ogledate v enem izmed naših videov, ki je na voljo pod povezavo. Testirali smo Hepu (koncentrat), Liqui Moly (koncentrat), Mannol (pripravljena mešanica), Castrol (koncentrat) in Total (pripravljena mešanica). Najprej nas je zanimalo, katera izmed tekočin bo zavrela najkasneje. V ta namen smo segreli 400 ml vsake izmed njih. Najkasneje je zavrel Castrol pri 186 °C (delno vretje), najprej pa Mannol (pri 110 °C). Nato smo hkrati segrevali 50 ml vsake tekočine. Zopet je najkasneje zavrel Castrol. Nazadnje smo kakovost hladilnih tekočin testirali še z zamrzovanjem (–25°C) . Uporabili smo vzorce, razredčene z destilirano vodo. Zamrznile niso sledeče tekočine oz. mešanice: Hepu, Liqui Moly, Castrol, H2O + G12 (koncentrat), G11 (koncentrat), H2O + G11 (mešanica).

AUTODOC nasvet: Nestrokoven nakup hladilne tekočine zahteva previdnost in znanje o pravilnem mešanju. Pri tem je pomembno vedeti, da hladilne tekočine različnih tipov ne smete mešati med seboj. Mešate lahko npr. antifriz G12 in G12+, ne pa G11 in G12. Mešanje napačnih vrst lahko povzroči poškodbe hladilnika in hladilnega sistema, kar lahko privede do poškodb motorja in vodne črpalke ter povzroči draga popravila. Prav tako se življenjska doba aditivov z napačnim mešanjem zmanjša, protikorozijske lastnosti mešanice pa poslabšajo. Priporočljivo je tudi, da mešate le hladilne tekočine istega proizvajalca. Za več informacij preverite priročnik za uporabo vozila. Ne pozabite tudi, da danes zgolj po barvi ni mogoče sklepati na tip tekočine oz. na uporabljeni tip kemikalij, saj so proizvajalci to načelo razlikovanja opustili.

Pravilno preverjanje, menjava in dolivanje antifriza zahtevajo nekaj predznanja – ali veste, kakšen je pravilen postopek

Nivo hladilne tekočine je potrebno redno preverjati. Če ugotovite, da njena količina ni zadostna, jo je seveda potrebno doliti in ugotoviti vzrok, zakaj hladilna tekočina pušča (do uhajanja najpogosteje pride prav zaradi korozije), saj lahko izguba hladilne tekočine vodi v poškodbe motorja – v ta namen se obrnite na ustrezno servisno delavnico. Najpomembnejše je, da pri dolivanju upoštevate navodila na embalaži.

 Postopek je sledeč: 
  1. Prepričajte se, da je motor popolnoma ohlajen. Potem odprite pokrov motorja in najprej preglejte hladilnik ter cevi za morebitne razpoke in sledi puščanja. Nato poiščite rezervoar oz. ekspanzijsko posodo za hladilno tekočino.
  2. Preverite nivo hladilne tekočine – pri hladnem motorju bi moral biti med oznakama „MIN“ in „MAX“. Če opazite, da je nivo nižji, bo hladilno tekočino potrebno doliti.
    Nivo hladilne tekočine
  3. Pred dolivanjem se obvezno prepričajte, da ste izbrali ustrezen tip hladilne tekočine za vaš avto in da je motor hladen, saj se sicer pri odpiranju pokrova rezervoarja lahko opečete (vroč hladilni sistem je namreč pod pritiskom). Nivo dolite tekočine ne sme presegati oznake „MAX“ na notranji strani posode. Nikoli ne dolivajte samo vode (s tem boste razredčili koncentrat in tako poslabšali zaščito proti zmrzovanju), temveč uporabite vnaprej pripravljeno mešanico – 50 % vode in 50 % koncentrata.
  4. Pokrov motorja tesno zaprite. Da se prepričate, da je popolnoma zaprt, ga poskušajte dvigniti iz zaklenjenega položaja.

Pri menjavi hladilne tekočine pa naredite sledeče: Najprej sprostite vijak za njen odtok. Ta se mora popolnoma izprazniti. Nato hladilni sistem napolnite z destilirano vodo in zaženite motor za približno 10 minut. Po preteklem času se mora le-ta ponovno ohladiti, destilirana voda pa mora odteči. Nato morate vijak ponovno priviti in naliti tekočino za izpiranje antifriza ter destilirano vodo. Ta postopek izpiranja morate ponavljati, dokler iztekajoča se voda ne bo popolnoma čista. Na koncu vlijte primerno mešanico antifriza in destilirane vode ter dobro zaprite pokrov. Ne pozabite, da mora biti tudi pri menjavi motor ves čas hladen, saj se lahko v nasprotnem primeru resno poškodujete.

AUTODOC nasvet: Bodite pozorni na morebiten prižig kontrolne lučke za temperaturo hladilne tekočine. Ta pomeni zvišano oz. previsoko temperaturo motorja in težave hladilnega sistema oz. pomanjkanje antifriz hladilne tekočine. Na težavo v delovanju hladilnega sistema pa lahko nakazuje tudi dim izpod pokrova motorja.

ZAKLJUČEK: Izbira pravilnega antifriza ni vedno preprosta. Včasih je bila izbira enostavnejša in je na njegov tip nakazovala že barva, danes pa zaradi razlik med proizvajalci sama barva ne nakazuje nujno tudi njegovih lastnosti in vsebovanih aditivov. Ker je zaradi vse večje ponudbe izdelkov na trgu njihova preglednost slabša, vam svetujemo, da se pred menjavo posvetujete z usposobljenim strokovnjakom – navsezadnje gre za zelo pomembno tekočino, ki skrbi za pravilno delovanje bistvenih delov vašega avtomobila in posledično pomembno vpliva na varnost v prometu.

    Vaš profil je vaš osebni pomočnik

    Lahko sledi stroškom avta, ohrani vpise avta in urnik menjave ter shrani priljubljene materiale, opombe in dokumente.