Rezultat teženj po občutno manjših izpustih CO₂ v avtomobilski industriji in hkratnemu ohranjaju prednosti bencinskih in dizelskih motorjev so t.i. „hibridi‟, ki so za mnoge voznike še vedno neznanka oz. predmet izogibanja zaradi kompleksnejše tehnologije. Za vas smo poiskali informacije o njihovi tehnologiji, prednostih in trendih na trgu.
Če želimo razumeti prednosti in funkcije hibridnih vozil, moramo najprej vedeti, kako le-ta delujejo.
Glavna značilnost hibridnih vozil je, da jih poganja motor z notranjim izgorevanjem in eden ali več elektromotorjev, kar pomeni, da vključujejo dva vira energije. Njihova glavna prednost je, da so vsestranska, saj njihov doseg ni omejen le s količino goriva v rezervoarju – usklajeno delovanje zgorevalnega in električnega motorja (npr. ko je motor na notranje izgorevanje najbolj potraten) namreč omogoča povečan doseg in zanesljivejšo vožnjo. So tudi tiha, omogočajo boljše vozne zmogljivosti, nižje stroške vzdrževanja (brez menjav jermenov, alternatorja in sklopk, manjša obraba zavor zaradi t.i. regenerativnega zaviranja), manjšo porabo goriva in nične emisije CO₂ med vožnjo z električnim pogonom. V enem vozilu tako združujejo prednosti motorja z notranjim izgorevanjem in električnega vozila. Elektromotor deluje v cestnih zastojih, pri speljevanju in ko je treba naglo pospeševati.
Pomemben doprinos k energiji baterije predstavlja regenerativno zaviranje, v procesu katerega električni motor, ki deluje kot generator, ob zaviranju proizvaja električno energijo, ki je shranjena v baterijo za kasnejšo uporabo, kar preprečuje njeno popolno izpraznjenje. Pri hibridih gre tako za preklapljanje med dvema načinoma vožnje – električnim pogonom in pogonom z bencinskim motorjem.
Tudi v kategoriji hibridnih vozil ločimo več tipov, glede na funkcijo, ki jo opravlja električni motor.
Mehki hibridi sicer imajo električni motor, vendat ta ni sposoben sam poganjati vozila – za pogon koles namreč še vedno uporablja motor z notranjim izgorevanjem. Električni motor mu je zgolj v pomoč pri speljevanju in pospeševanju. Motor z notranjim izgorevanjem je tako razbremenjen, kar pripomore k manjšemu izpustu CO₂. V nasprotju z mehkimi hibridi pa je električni motor polnih hibridov sposoben sam poganjati vozilo, vendar to ni njegov glavni namen. Bistvenega pomena je namreč preklapljanje med pogonom z motorjem na notranje izgorevanje in električnim pogonom ter regeneracija baterije, kar je še posebej primerno za vožnjo v mestnem prometu.
Nadaljnje ločimo standardne hibride (HEV, brez priključne funkcije) in priključne („plug-in‟) hibride (PHEV). Pri standardnih hibridih baterijo za pogon elektromotorja polni presežna energija motorja z notranjim izgorevanjem. Ni jih potrebno priključiti na električno omrežje, ko želimo napolniti baterijo.
V nasprotju s standardnimi hibridi pa imajo priključni hibridi vtičnico za polnjenje in vgrajeno večjo baterijo, ki jo je mogoče zunanje polniti. To v praksi pomeni, da standardni hibrid, v nasprotju s priključnim, zgolj na električni pogon ne zmore prevoziti velikih razdalj, temveč le nekaj kilometrov. Večina priključnih hibridov pa zmore v električnem načinu prevoziti približno 50 km, polnijo pa se tako s pomočjo regenerativnega zaviranja kot preko električnega omrežja. Preko električnega omrežja se seveda napolnijo hitreje kot zgolj s pomočjo zaviranja. V ta namen je potrebno priključni hibrid, tako kot 100 % električni avto, priključiti v domačo vtičnico oz. (za hitrejše polnjenje) na domačo ali javno polnilno postajo. Ko je baterija priključnih hibridov napolnjena, so bolj učinkoviti od standardnih hibridov.
Seveda pa ima sistem hibrida svoje posebnosti oz. slabosti, ki jih je ob morebitnem nakupu potrebno upoštevati. Prva je cena, saj hibridna vozila v povprečju stanejo 5.000–10.000 več od standardnih avtomobilov. Imajo tudi motor z notranjim izgorevanjem z manjšo močjo, zato so bolj primerni za mestno vožnjo, in ne toliko za vožnjo z visoko hitrostjo in pospeševanje. Poleg tega je zaradi kompleksnejšega sistema delovanja za njihovo popravilo težje najti usposobljenega strokovnjaka. Potreba po zamenjavi baterije je sicer redka, a če je potrebna, je cenovno visoka.
AUTODOC nasvet: Nestrokoven poseg v hibridno vozilo je zaradi visoke napetosti v bateriji lahko smrtno nevaren. Takšno vozilo mora pregledati in servisirati le usposobljen strokovnjak.
Veliko kupcev se odloča med nakupom 100 % električnega vozila in priključnega hibrida. Ali veste, kaj se vam bolj splača?
Ni enoličnega odgovora na vprašanje, katera vrsta avtomobila je boljša. Prava izbira je odvisna od vašega življenjskega stila ter s tem povezanimi potrebami in načinom vožnje. Če vozilo uporabljate predvsem za premagovanje krajših razdalij in mestno vožnjo, je električno vozilo verjetno primernejša izbira. Če pa vaš vsakdan vključuje premagovanje večjih razdalj, je nakup priključnega hibridnega vozila morda boljša izbira.
Ob tem pa ni nepomembno omeniti, da imajo sodobna 100 % električna vozila že po enkratnem polnjenju doseg večih 100 km, kar zadošča za potrebe večine voznikov. Ne pozabite pa tudi, da lahko priključni hibrid vozite na električni pogon na kratke razdalje tudi takrat, ko baterija ni napolnjena – ta ima namreč po zaslugi svoje samopolnilne tehnologije vedno shranjene nekaj presežne energije.
Priključni hibrid z manjšo kapaciteto baterije je tudi primeren za ljudi, ki živijo v stanovanjskih blokih v mestu in tako nimajo dostopa do domače vtičnice oz. postavitve domače polnilne postaje. Svoj avtomobil lahko zaradi manjše kapacitete baterije (v primerjavi z večjo baterijo 100 % električnega avta) brez težav veliko hitreje napolnijo na javnih polnilnih postajah z izgubo le malo časa.
AUTODOC nasvet: Pri izbiri pravega tipa vozila poleg cene vedno upoštevajte več dejavnikov, ki bodo vplivali na dolgoročno zadovoljstvo z nakupom vozila. Premislite, kakšen doseg mora vaš avto premagovati na dnevni ravni, za kakšen stil vožnje ga potrebujete in ali imate v svojem okolju potrebne vire za vzdrževanje in popravilo vozila. V primeru, da se odločate za nakup priključnega hibrida preverite, ali imate dober dostop do javnih polnilnih postaj oz. ali imate možnost uporabe domače gospodinjske vtičnice ali domače polnilne postaje.
Nakup hibdridnih in električnih vozil države spodbujajo s podeljevanjem subvencij v obliki nepovratnih sredstev.
Številne držav svoje prebivalce s finančnimi iniciativami spodbujajo k prehajanju na električno mobilnost. Kljub velikodušnemu subvencioniranju v preteklosti je v Sloveniji opaziti trend znižanja in ukinjanja cen subvencij za električna in hibridna vozila, kar bi lahko imelo za posledico zmanjšanje rasti deleža elektrificiranih vozil v prihodnosti, pri čemer Slovenija že sedaj zaostaja v primerjavi z državami zahodne Evrope.
Eko sklad (slovenski okoljski javni sklad) je ob nakupu in registraciji priključnega hibrida pred letom 2020 omogočal pridobitev subvencije v višini 2.000 EUR. Ta je bila lansko leto v celoti ukinjena. Za hibridna vozila je sicer še vedno mogoče dobiti kredit z ugodbno obrestno mero. Ob nakupu 100 % električnega vozila pa je mogoče dobiti subvencijo v višini 4.500 EUR. Številnim kupcem je državna pomoč odločilni faktor pri tem, ali se jim nakup splača, zato znižanje oz. ukinitev subvencije za hibride vsekakor ni nepomemben dejavnik pri sprejemanju odločitve (npr. za 1.500 EUR je mogoče dobiti že zelo dobro domačo polnilno postajo).
Proizvajalci v tekmi za proizvodnjo najboljših (priključnih) hibridnih vozil ne počivajo.
Tehnologija hibridnih vozil se seveda tako kot pri ostalih tipih vozil hitro izboljšuje, vendar prepletanje standardnih hibridov in priključnih hibridov otežuje pregled dogajanja na trgu. Nepoznavanje hibridnih vozil in strah pred njihovo tehnologijo je med Slovenci še vedno prisoten, čeprav so le-ta na trgu že skoraj dvajset let.
Največji doprinos k razvoju hibridov v primerjavi z drugimi proizvajalci ima do sedaj Toyota, ki je v razvoj hibridne tehnologije vložila že veliko sredstev in časa ter tako hibridno tehnologijo približala širši množici. Pri tem ne gre pozabiti omeniti dobro poznanega in najbolj prodajanega Toyotinega hibrida Prius – prostorne družinske limuzine z velikim prtljažnikom z varčno porabo 3 l/100 km, ki je na voljo kot standardni hibrid za ca. 25.000 EUR ali priključni hibrid za ca. 35.000 EUR. Manjša modela, Auris in Yaris, imata nekoliko večjo porabo. Po svojem vpadljivem videzu pa zagotovo izstopa model C-HR. Znani modeli so tudi RAV4, Corolla in Camry.
Na seznam zagotovo sodijo tudi modeli znamke Lexus, kar pa ni presenetljivo, saj gre navsezadnje za Toyotino znamko. To je luksuzna znamka hibridnih vozil, zato so njeni modeli dražji (cene se začnejo pri 40.000 EUR). Ko gre za učinkovitost, izstopa srednje velik model ES, ki združuje visoko udobje s športnim izgledom.
Z nizko porabo (ca. 3.5 l/100 km) in privlačno ceno se lahko pohvali Hyundai Ioniq, ki je na voljo v električni, hibridni in „plug-in‟ hibridni različici. Njegova prednost je tudi velika količina dodatne opreme in varnostnih sistemov. Prodaja se za približno 25.000 EUR.
Omembe vredni modeli so še hibrid Ford Mondeo, ki je priljubljena družinska ali poslovna limuzina s porabo 4,2 l/100 km, hibrid Honda Jazz z visoko fleksibilnostjo prostora kabine, Kia Niro (na voljo na električni, hibridni in „plug-in‟ hibridni pogon), priključni hibridi Mercedes-Benz E 350e, BMW 330e, Škoda Superb iV ter VW Passat GTE.
Kakšna je dolgoročna prihodnost hibridnih vozil, ki so nekakšen mejni kamen med avtomobili z notranjim izgorevanjem in 100 % električnimi avtomobili, je še nemogoče napovedati. Po podatkih globalnega podjetja za tržne raziskave IDTechEx je pričakovati, da bo njihova prodaja še naraščala in dosegla vrh leta 2027. Ker jih podpira bencinski motor, zahtevajo manjše in cenejše baterije, kar pomeni, da je njihova proizvodnja cenejša od avtomobilov z večjo kapaciteto baterije. Pri tem bodo pomembno vlogo zagotovo odigrali še priključni hibridi, ki so pri vožnji v mestu še bolj varčni od standardnih in omogočajo daljše vožnje zgolj na električni pogon.
Komentar